Potrebuješ odgovore na vprašanja, ki se ti zastavljajo glede tvojih reproduktivnih pravic? Tudi nam so se. V ekipi smo punce, ki nam je mar. Želele smo se informirano odločati o svojih telesih. Vse informacije, ki smo jih pridobile z našim raziskovanjem, ter strokovni napotki, ki so nam jih posredovale ginekologinje, so zbrani tu. Upamo, da ti bomo odgovorile na vprašanja!
Da. Obe obliki prekinitve nosečnosti se v Sloveniji izvajata na čim varnejši način in v večini primerov potekata brez težav in zapletov. Zgolj v redkih primerih lahko pride do okužb in vnetij rodil, še redkeje pa do poškodb rodil (v primeru kirurške prekinitve nosečnosti). Po prekinitvi nosečnosti, ki poteka brez zapletov, je mogoče kmalu zanositi. Splav ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav. O splavu obstaja več mitov, zato poišči prave informacije pri zdravstvenih strokovnjakinjah.
Pravica do umetne prekinitve nosečnosti (UPN) izhaja iz Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je odločanje o rojstvih otrok v Sloveniji svobodno. Umetna prekinitev nosečnosti se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot 10 tednov. Postopek za umetno prekinitev nosečnosti po desetem tednu nosečnosti vodijo in o zahtevi nosečnice odločajo komisije prve in druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Postopek pred komisijami je hiter. Komisijo za UPN prve stopnje sestavljajo socialna delavka in dve zdravnici, sestajajo pa se redno v vseh regijskih bolnišnicah. Komisijo druge stopnje za UPN sestavljajo socialna delavka in tri zdravnice. Komisija prve stopnje lahko zahtevo nosečnice zavrne, ta pa se lahko na odločitev pritoži na komisijo druge stopnje, ki mora o zadevi odločiti v roku 7 dni. Zahteva za prekinitev se šteje tudi kot izjava volje za izvršitev postopka, skupaj z zahtevo pa mora biti priložen izvid o trajanju nosečnosti, ki ga izda izbrana ginekologinja.
Najprej potrebuješ izvid krvne skupine in napotnico izbrane ginekologinje, ki te usmeri v eno od ustanov, ki izvajajo postopek prekinitve nosečnosti. Za postopek je potrebno ginekologinji oziroma ustanovi, kjer ga boš opravljala, predložiti zahtevo za prekinitev nosečnosti, kar je lahko tudi ustna izjava volje za izvršitev posega, zahtevi pa mora biti priložen tudi izvid o trajanju nosečnosti (izvid ultrazvoka, ki ga napiše izbrana ginekologinja). V kolikor si samoplačnica, se zglasiš direktno na ustanovi, kjer bo potekala prekinitev (brez napotnice).
Postopek umetne prekinitve nosečnosti je brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje.
Da. V redkih primerih, ko oseba, živeča v Sloveniji, nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja (teh je bilo v marcu 2022 zgolj 527) ali pa je tujka brez prebivališča v Sloveniji, je storitev samoplačniška. Strošek umetne prekinitve nosečnosti se v teh primerih od primera do primera lahko precej razlikuje, saj je odvisen od trajanja nosečnosti, načina prekinitve, vrste anestezije, trajanja bivanja pacientke v bolnišnici ipd.. Dolžino bivanja v bolnišnici je težko določiti. Zaradi možnih zapletov po posegu umetne prekinitve nosečnosti oseba lahko v bolnišnici ostane dlje kot oseba, ki je hitro okrevala in ni imela zapletov (tovrstni zapleti so sicer zelo redki). Natančne informacije o stroških dobiš na ginekoloških oddelkih vseh slovenskih bolnišnic, okvirno pa cena umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji znaša od 300 € naprej.
Prosilke za azil imajo zagotovljeno »nujno zdravljenje« (posebna kategorija pravic v okviru Zakona o mednarodni zaščiti). V okviru nujnega zdravljenja imajo brezplačno zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo žensk, v kar sodijo kontracepcijska sredstva, prekinitev nosečnosti, zdravstvena oskrbo v nosečnosti in ob porodu.
Testi nosečnosti, ki jih kupiš v lekarni, so ob pravilni uporabi zanesljivi v 99 %. Za dokončno potrditev nosečnosti je potreben pregled pri ginekologinji.
V primeru, da si se odločila, da boš prekinila nosečnost, ti pri odločitvi o načinu prekinitve nosečnosti lahko svetuje osebna ginekologinja. Prav tako ti pri odločitvi lahko svetuje ginekologinja v bolnišnici, kjer boš poseg opravila. V primeru, da tvoja osebna ginekologinja ni dosegljiva, preveri, kdo jo nadomešča.. V kolikor nimaš izbrane ginekologinje, najdeš seznam prostih ginekologinj v RS na naslednji povezavi https://partner.zzzs.si/zdravstvene-storitve/izbira-osebnega-zdravnika/seznam-aktivnih-ginekologov-v-dispanzerjih-za-zenske/
Do 10. tedna nosečnosti ni potrebno navajati razlogov za prekinitev nosečnosti. V kolikor želiš prekiniti nosečnost po 10. tednu, moraš pred Komisijo za UPN prve stopnje stopnje navesti razloge, zakaj želiš nosečnost prekiniti.
Prekinitev nosečnosti se na zahtevo nosečnice opravlja do 10. tedna nosečnosti.
Kadar nosečnost traja več kot 10. tednov, so tveganja za zdravje nosečnice večja in je pravica do svobodnega odločanja o splavu omejena. O posegu odloča komisija prve stopnje, ki lahko zahtevo nosečnice zavrne, ta pa se lahko na odločitev pritoži na komisijo druge stopnje, ki mora o zadevi odločiti v roku sedmih dni. Komisiji bosta poseg ocenili z vidika medicinskih razlogov in socialne indikacije in bosta zahtevo za poseg dovolili le, če je nevarnost posega za življenje nosečnice in njena nadaljnja materinstva manjše od nevarnosti, ki grozi nosečnici ali plodu zaradi nadaljnje nosečnosti ali poroda.
Ne. Mladoletna oseba o splavu odloča samostojno, za postopek ni potrebno soglasje staršev ali skrbnikov. Zdravstveni zavod lahko obvesti njene starše ali skrbnike, samo če mladostnica to želi in se strinja.
Obe obliki prekinitve nosečnosti se v Sloveniji izvajata na čim varnejši način in v večini primerov potekata brez težav in zapletov. Zgolj v redkih primerih lahko pride do okužb in vnetij rodil, še redkeje pa do poškodb rodil (v primeru kirurške prekinitve nosečnosti). Po prekinitvi nosečnosti, ki poteka brez zapletov, je mogoče kmalu zanositi. Podrobnosti o postopkih izveš na naši spletni strani: https://www.mojaodlocitev.si/splav/.
Prekinitev neželene nosečnosti je praviloma varen postopek. Zgolj v redkih primerih lahko pride do okužb in vnetij rodil, še redkeje pa do poškodb rodil (v primeru kirurške prekinitve nosečnosti). Po prekinitvi nosečnosti, ki poteka brez zapletov, je mogoče kmalu zanositi.
Jutranja tabletka je posebna oblika kontracepcije, ki se uporablja po nezaščitenem spolnem odnosu. V Sloveniji uporabljana oblika urgentne kontracepcije je t. i. jutranja tabletka, ki preprečuje oploditev, tako da prepreči ali odložiovulacijo, in jo je treba vzeti čim prej, a najkasneje tri (Norlevo, Escapelle,
Nebremel ali Postinor) oz. pet (EllaOne) dni po nezaščitenem spolnem odnosu. Brez recepta jo je mogoče kupiti v lekarni.
Jutranja tabletka se uporablja po nezaščitenem spolnem odnosu. Jutranja tabletka se uporablja za preprečitev nosečnosti, ko med vaginalnim spolnim odnosom s partnerjem nista uporabila kondoma ali druge kontracepcijske metode, ko si nepravilno uporabila običajno kontracepcijo (pozabila vzeti kontracepcijske tablete, zamenjati obliž ali prstan), ko si imela vaginalni spolni odnos in je kondom počil ali zdrsnil, ko si bila prisiljena v nezaščiten vaginalni spolni odnos.
Jutranjo tabletko lahko kupiš v lekarni, cene jutranjih tabletk se gibljejo med 17 in 22 €.
Jutranjo tabletko je treba vzeti čimprej po nezaščitenem spolnem odnosu. Z izjemo tistih, ki so učinkovite še pet dni po odnosu, jo je praviloma treba zaužiti v roku 72 ur po penetraciji, vendar učinkovitost z vsako uro odlašanja pada in tretji dan zagotavlja le od 75 do 89 % zanesljivost.
Ne, za jutranjo tabletko ne potrebuješ recepta, je prosto dostopna in jo lahko kupiš v lekarni.
Da, jutranja tabletka je ob pravilni uporabi povsem varna.
Jutranja tabletka je najbolj učinkovita, če jo vzameš čimprej, v 12 do 24 urah po nezaščitenem spolnem odnosu. Učinkovitost s časom pada in tretji dan zagotavlja le od 75 do 89 % zanesljivost.
Priporočamo, da se oglasiš pri svoji ginekologinji in se z njo pogovoriš o nadaljnjih korakih.
Ne. Jutranja tabletka je prosto dostopna in zanjo ne potrebuješ soglasja staršev ali skrbnikov.
Ne, jutranja tabletka ne ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami.
Vrste kontracepcije so različne:
Več informacij o različnih oblikah kontracepcije najdeš na: https://www.mojaodlocitev.si/kontracepcija/.
Hormonsko kontracepcijo oziroma kontracepcijske tabletke dobiš na recept pri ginekologinji.
Ne, za jemanje kontracepcije ni potrebno soglasje staršev ali skrbnikov.
Za recept za hormonsko kontracepcijo je potreben posvet pri ginekologinji. Ginekološki pregled (telesni pregled) pa ni potreben.
Hormonska kontracepcija ima zelo visoko učinkovitost (je 99 % zanesljiva), če tablete jemlješ redno, vendar pa NE ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami.
Ne, hormonska kontracepcija ni plačljiva, stroški so kriti iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. V izjemnih primerih je potrebno doplačilo, v kolikor obstaja cenejša hormonska kontracepcija z enako učinkovitostjo.
Ob pravilni uporabi kondomov je njihova zanesljivost zelo visoka, od 95–98 %. Kondomi iz lateksa in plastike poleg preprečevanja nosečnosti pomagajo tudi pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb.
Kondomi iz lateksa in plastike poleg preprečevanja nosečnosti pomagajo tudi pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb (SPO). Kondomi prekrijejo penis, kar preprečuje stik semena in vaginalne tekočine ter omejuje stik sluznic, prek katerega se lahko širijo SPO.
Da, sterilizacija je nepovraten poseg. Pri tem posegu ženski prerežejo jajcevoda.
Vazektomija je nepovraten proces, tako kot sterilizacija pri ženski. To je oblika moške kontracepcije, pri kateri na zgornjem delu mošnje prerežejo oba semenovoda.
Pri nas se za sterilizacijo lahko odloči razsodna oseba, ki je stara 35 let ali več. Ženska ali moški, ki se želi sterilizirati, odda lastnoročno podpisano prošnjo na Komisijo za umetne prekinitve nosečnosti prve stopnje, ki je organizirana v vsaki bolnišnici z ginekološko-porodniškim oddelkom. Če ni medicinskih razlogov se po zakonu sterilizacija lahko opravi po šestmesečni dobi za premislek, ker je metoda nepovratna.
Metoda je manj učinkovita. V nekaterih primerih sicer lahko prepreči nosečnost, toda tudi ne ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami.
Naravne metode, kot so Billingsova metoda, koledarska metoda in temperaturna oz. simptotermalna metoda, so nizko učinkovite: to pomeni, da bo 12–24 od 100 parov, ki uporabljajo naravne metode, vsako leto zanosilo. Spolna vzdržnost v plodnih dneh ni varen način kontracepcije in te ne zaščiti pred neželeno nosečnostjo, še manj pa varuje pred spolno prenosljivimi okužbami. Zakaj? Ker ciklus zaradi različnih dejavnikov lahko variira, je izračun plodnih dni izredno težaven in netočen.