Obe sta varni in ju krije zdravstveno zavarovanje. Če razmišljaš o splavu, imaš mogoče več vprašanj. Tu smo, da ti na ta vprašanja odgovorimo.
Umetna prekinitev nosečnosti je tvoja odločitev. O svojem telesu lahko odločaš sama, ne glede na osebne okoliščine. Tudi mladoletna oseba, ki želi opraviti splav, ima do tega vso pravico in ne potrebuje soglasja staršev.
»Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe. Zato je pomembno, da se z obema metodama seznanite in se na podlagi informacij sami odločite.« (Splošna bolnišnica Jesenice)
Pri odločitvi o načinu prekinitve nosečnosti ti lahko svetuje osebna ginekologinja ali ginekologinja v bolnišnici, kjer boš opravljala poseg.
Prekinitev nosečnosti mora biti hitro dostopna, varna in strokovna.
Splav je varen. Z izjemo redkih resnejših zapletov splav ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti, in tudi ne vpliva na splošno zdravje. Splav ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav. Prav tako ne povzroča neplodnosti. Pravzaprav je po splavu mogoče dokaj kmalu zanositi.
Priporočljivo je, da se po opravljenem splavu o načrtu kontracepcije pogovoriš s svojo ginekologinjo.
Postopek umetne prekinitve nosečnosti je brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje.
V redkih primerih, ko v Sloveniji živeča oseba nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali pa je tujka brez prebivališča v Sloveniji, je storitev samoplačniška. Strošek umetne prekinitve nosečnosti se od primera do primera lahko precej razlikuje, saj je odvisen od trajanja nosečnosti, načina prekinitve, vrste anestezije, trajanja bolnišničnega bivanja ipd.. Zaradi redkih, a možnih zapletov po umetni prekinitvi nosečnosti, je trajanje bolnišničnega bivanja in okrevanja težko določiti.
Natančne informacije o stroških lahko dobiš v ginekoloških ambulantah, okvirno pa cena umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji znaša od 300 € naprej.
V kolikor si ugotovila, da si noseča, nosečnost pa je neželena, se najprej naroči na pregled pri izbrani ginekologinji. V kolikor nisi opredeljena pri izbrani ginekologinji se oglasi v najbližji ginekološki ambulanti ter se posvetuj z zdravstvenim osebjem. Ginekologinja se bo s tabo pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimaš) in po potrebi dodatne teste ter ti dala informacije, kako bo postopek potekal. Z napotnico se nato naročiš na postopekv katerikoli regijski bolnišnici. V kolikor gre za nosečnost do dopolnjenega 10. tedna, šteto od prvega dne zadnje menstruacije, se postopek prekinitve nosečnosti opravi na željo nosečnice.
V kolikor gre za nosečnost, ki traja več kot 10 tednov, pa se moraš najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki se redno sestaja v vseh regijskih bolnišnicah v Sloveniji. O tem se predhodno posvetuješ z izbrano ginekologinjo.
V primeru želje po prekinitvi nosečnosti v zgodnjem ali poznem stadiju najpogosteje uporabljamo metodo splava z zdravili. Metoda je izjemno učinkovita. Danes za umetno prekinitev nosečnosti uporabljamo učinkovini mifepriston in mizoprostol. Metoda z zdravili je varna in ne predstavlja tveganja za okužbe ali mehanske poškodbe maternice.
Na postopek splava se moraš naročiti, s sabo pa vzameš zdravstveno kartico in podatek o krvni skupini. Ob sprejemu te pregleda ginekologinja. Po pregledu prejmeš tabletko mifepristona, ki jo zaužiješ v ambulanti ali doma. Nato greš lahko domov.
Drugi del prekinitve nosečnosti se opravi v bolnišnici zjutraj čez dva dni (v roku 36–48 ur) po zaužitju tablete mifepristona. Zdravstveno osebje v nožnico vstavi tableti mizoprostola, nato preživiš od štiri do šest ur v bolnišnici na opazovanju. Zdravila sprožijo krče maternice ter krvavitev. Morebitne bolečine blažijo s protibolečinskimi zdravili.
Med štiriurnim opazovanjem splavi 60–70 % nosečnic, preostale pa splavijo po odpustu iz bolnišnice doma. Lahko pa se dogovoriš, da ta del postopka opraviš v celoti doma.
Če postopek ne uspe popolnoma, kar se zgodi v enem odstotku primerov, se zaostalo tkivo odstrani s kirurško abrazijo ali histeroskopijo.
Stranski učinki, ki so zelo redki, so lahko slabost, zaprtje, bruhanje, driska, občutek napihnjenosti, izpuščaj na koži. Krvavitve, ki se pojavijo, so običajno tako močne kot menstruacija, v približno petih odstotkih pa močnejše. Še sedem dni lahko pričakuješ menstruaciji podobno krvavitev, potem pa še približno pet dni rjavega izcedka.
Zdravniki po posegu v povprečju priporočajo še do pet dni bolniškega dopusta in počitka. Od dva do tri tedne po posegu ponovno obiščeš izbrano ginekologinjo, ki opravi ultrazvočno kontrolo.
Ta metoda se opravlja na željo nosečnice do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti v kratkotrajni splošni anesteziji.
Kirurški splav opravi ginekologinja v bolnišnici. Nosečnost prekine tako, da razširi kanal materničnega vratu in nato vsebino maternične votline posesa z aspiratorjem.
Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto) v kratkotrajni splošni anesteziji. Med posegom ne čutiš bolečine. Poseg je hiter, traja približno 15 minut, in varen, a kot pri vsakem kirurškem posegu pri njem obstaja majhna možnost zapletov (poškodbe maternice in materničnega vratu, okužbe). Ginekologinja ti je v procesu ves čas na voljo, zato jo lahko kontaktiraš kadarkoli.
Če poseg poteka brez zapletov, lahko v spremstvu bolnišnico zapustiš že nekaj ur po posegu. Ob odpustu te ginekologinja seznani s potekom posega in ti da ustrezna navodila. Krvavitev po posegu je po navadi šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja še do sedem dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga. Ob bolečini lahko vzameš sredstva za lajšanje bolečin (npr. Lekadol, Panadol).Priporočljiva je kontrola pri izbrani ginekologinji čez dva do tri tedne.
V sicer redkih primerih, da umetna prekinitev nosečnosti ni bila uspešna, je potreben ponoven kirurški poseg (abrazija).
Po posegu se odsvetuje spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja. Naslednjo menstruacijo po navadi lahko pričakuješ štiri do pet tednov po posegu.